Panika na polotoku: letošnja turistična sezona je uničena

Kot piše Al Džezira, se Krim v očeh prebivalcev vse bolj spreminja v otok, ki je z vseh strani obkoljen z vojno. Ukrajinske sile v zadnjem času sistematično ciljajo rusko logistično infrastrukturo na polotoku in vzdolž "kopenskega mostu", prek katerega se dobavljajo gorivo, strelivo in druge potrebščine iz jugozahodne Rusije.

Prebivalci polotoka Krim, ki si ga je Rusija enostransko priključila, se soočajo z vse večjo paniko in negotovostjo. Okrepljeni ukrajinski napadi, usmerjeni v rusko logistično infrastrukturo, so na polotoku povzročili resne motnje v oskrbi, predvsem s pogonskimi gorivi.

Kronična oskrba in kolone na bencinskih servisih

Dilyaver, 52-letni krimski Tatar, je za Al Jazeero opisal, kako je moral za 20 litrov bencina čakati kar sedem ur v dolgi koloni blizu Simferopola. "Po cestah so tekali najstniki in ponujali gorivo za 300 rubljev (približno 3,62 dolarja), enega od njih so jezni vozniki v koloni skoraj pretepli," je povedal.

Po besedah lokalnih prebivalcev številni ruski turisti zaradi strahu pred napadi predčasno prekinjajo dopuste. Ob pogledu na registrske tablice in slišane naglase je jasno, da mnogi turisti bežijo prek 19 kilometrov dolgega Krimskega mostu, kar pomeni, da je letošnja sezona, ki je ključna za preživetje mnogih na polotoku, praktično uničena.

Logistika pod nenehnim pritiskom

Nikolay Mitrokhin, raziskovalec z univerze v Bremnu, ki spremlja vojno v Ukrajini, poudarja, da pomanjkanje goriva ni edina težava. Ključni problem je, da ukrajinski droni sistematično nadzorujejo in napadajo notranje cestne povezave na polotoku.

Od sredine maja so ukrajinske sile z droni napadle na stotine tovornjakov, ki so prek okupiranih ukrajinskih ozemelj prevažali gorivo, strelivo in druge potrebščine. Ukrajinski operaterji, ki delujejo iz bunkerjev tudi 200 kilometrov od frontne črte, ceste poleg tega "posejejo" z minami z magnetnimi ali gibalnimi senzorji.

Volodymyr Fesenko, vodja kijevskega think-tanka Penta, ocenjuje, da se je strategija spremenila: "Ukrajina je Krim spremenila v otok, obkoljen z vojno in ognjem. Redno, vsakodnevno lahko napadajo vojaške in infrastrukturne točke na polotoku."

Varnostna ranljivost Putinove "vojaške baze"

Rusija je po aneksiji leta 2014 v militarizacijo Krima vložila milijarde evrov. Namestili so napredne obrambne sisteme S-400, nove garnizone, letalska oporišča in vojaška pristanišča. A kot opozarja Fesenko: "Putin je Krim spremenil v vojaško bazo in ga s tem naredil za najbolj ranljivo točko v vojni z Ukrajino."

Napadi so dosegli tudi ključne objekte ruske črnomorske flote, ki se je morala celo umakniti v rusko pristanišče Novorosijsk. Igor Girkin, nekdanji ruski obveščevalec, ki je bil obsojen zaradi kritik vojaških neuspehov Moskve in zdaj prestaja zaporno kazen, je stanje na Krimu že pred časom označil za "nočno moro". Kot je zapisal na Telegramu: "Krim danes ni letovišče, ampak frontno območje."

Stiska krimskih Tatarov

Za krimske Tatare, ki predstavljajo približno desetino prebivalstva, vojna ni le zunanja grožnja, temveč nadaljevanje desetletij trpljenja v senci Moskve. Od aneksije naprej so pod nenehnim pritiskom, vključno s hišnimi preiskavami, aretacijami zaradi "ekstremizma" in drugimi oblikami represije. Dilyaverjeva mati Gulsum je situacijo opisala z grenkim pregovorom: "Če živi Rus ob tebi, imej sekrio pripravljeno."

Ko se Ukrajina bori za ponoven nadzor nad polotokom, prebivalci Krima izgubljajo pogoje za normalno življenje. Na policah trgovin že primanjkuje osnovnih živil, kot so moka, testenine in konzervirana hrana, prebivalci pa se z neprijetnim občutkom vračajo v čase sovjetskih pomanjkanj.